Main menu:
Na objektivu se v trenutku naberejo drobne kapljice, ki pa delujejo kot leče in preprečijo slikanje. Slikanje je potem potekalo kot da sem revolveraš. Pogledaš kaj boš slikal izpod vetrovke na hitro potegneš aparat nameriš slikaš in že spraviš aparat v varno zavetje pod vetrovko. Nekaj slik nama je uspelo narediti, potem pa sva nadaljevala pot nazaj na glavno cesto in naprej po otočju. Je pa tu še ena zanimivost namreč ceste so zelo ozke. Težko se je kje ustaviti, da bi lahko slikala. Še posebej pozoren pa moraš biti pri prečkanju obokanih mostov. Teh pa je resnično v izobilju. Pred mostom in na koncu je vedno manjši prostor kjer lahko počakaš nasproti vozeče vozilo. Kljub slabšemu vremenu so tudi te meglice, ki se neprestano zadržujejo okrog vrhov izredno privlačne in imajo svoj šarm. Med vožnjo opaziva, da se iz glavne ceste levo odcepi manjša cesta. Pelje preko dveh dolgih obokanih mostov proti drugem delu fjorda ob katerem se voziva. Ker sva tako in tako na dopustu in nimava norme se odločiva in greva pogledat kam to pelje. Mimo vasi Fredvang se po makadamski cesti odpeljeva še nekaj kilometrov vzdolž fjorda. Kmalu cesta postane zelo ozka in samo upava lahko, da ne bo nikogar nasproti. Ko pa se cesta spremeni v pešpot sem prisiljen parkirati avto ob poti in se morava pripraviti na sprehod. Preobujeva se v pohodne čevlje oblečeva vetrovko fotoaparat pod roke in greva. Hoja po travi je izredno prijetna toda tudi nenavadna. Koder koli stopiš se ti pod nogami tla zazibajo kod da bi stopil na ogromno peno. Pri vsakem koraku imaš občutek, da se boš pogreznil. Rastlinje ki ga opazujeva je izredno lepo in drugačno kot pri nas. Opaziva rastlino katera ima na vrhu rdečo rumen večji sadež podoben malini ali jagodi. Dosti kasneje sva izvedela kako je okusen in kaj vse delajo iz njega. Drugič bova vedela in ga bova nabrala. Verjetno sva prišla blizu gnezdišča neke, sive ptice na dolgih nogah in z zelo ošiljenim kljunom, ker naju je tako vztrajno opozarjala z preletavanjem nad glavo in glasnim vreščanjem. Ker sva vsiljivca midva sva se kaj hitro odmaknila iz njenega območja in se počasi vrnila proti avtu, premočene čevlje sva preobula in se odpeljala nazaj proti glavni prometnici. Ob vračanju zagledava na skali v vodi tjulenja kako je poležaval, toda ko sem ustavil, da ga bova slikala je elegantno zdrsnil iz skale v vodo in že ga ni bilo več. Že po pol ure vožnje ob močno razčlenjeni obali se ustaviva. Kraj Ramberg premore velik trgovski center kjer lahko obnoviva najino zalogo sveže hrane. Kruh mleko in jajca so prvo kar vzameva potem pa še malo pogledava kaj bi bilo še dobrega za pod zob. V hladilni vitrini sva opazila pakirano slanino dolgo dobrih trideset centimetrov in narezano na tanke lističe, to in pa jajčke bi bilo nekaj dobrega. Cene niso tako hude kot bi si človek predstavljal, saj sva v eni od bolj bogatih držav v Evropi.