Main menu:
Da nebo kdo mislil da sva bila na severnem tečaju ali kaj podobnega. Za območje polarnega kroga so označili območje kjer vsaj enkrat v letu sonce ne zaide štiriindvajset ur in prav tako ne vzide. Bolj kot se gre proti severu več dni je takšnih. Za boljši občutek do severnega tečaja sva oddaljena 2569 km zračne črte. Od doma pa sva oddaljena 2340 km prav tako zračne črte. Lahko bi rekel nekje na pol poti do severnega tečaja. V Jektvik smo prispeli po dobri uri in pol plovbe. Potem pa preko hribov in dolin, nekaj tunelov je bilo tudi vmes proti Agskardetu. Tu ponovno čakava na trajekt. Ta pot med enim trajektom in drugim bi bila v lepšem vremenu izredno privlačna. Na najino žalost sva cel čas gledala živahne brisalce na vetrobranskem steklu najine Zofke. Pozabil sem omeniti da ta "Zofka" ni kakšna teta katero voziva na dopust, ampak je najin avto Opel Zafira po domače Zofi. Ko smo čakali na trajekt sem se zapletel v pogovor z moškim ki je bil pred menoj v koloni. Bil je iz Finske in sta z ženo potovala po Norveški. Vprašal me je kdaj so vrtinci najbolj aktivni oziroma vidni. Ker pa nisem vedel o čem govori me je podučil, če gremo proti kraju Bodo se peljemo mimo kraja kjer se srečata dva fjorda in ob prehodu plime ali oseke nastajajo veliki vrtinci. Še prej pa pridemo do Svartisen ledenika, ki je največji v Evropi. No za ledenik sem pa vedel. Trajekt smo pričakali in prav prijetno se je bilo spraviti v notranjost ladje kjer je prav lepo dišalo po kavi. Ker si jo zjutraj nisva privoščila sva jo kupila na ladji. Seveda po tri evre in pol za kavo, pa saj sva na dopustu. Po krajši plovbi pristanemo. Pogled na ledenik je neverjeten. Ogromna gmota ledu se priplazi čisto do morja in svetlo modra barva večnega ledu se neverjetno dobro vidi s te razdalje. Do ledenika se da pripeljat s čolnom preko fjorda toda morala bi čakati na prostor pa še cene niso ravno prijazne do nas. Tudi ljudi je bilo zelo veliko vsi pa so čakali na prevoz s čolnom. Kar nekaj avtobusov je bilo parkiranih na zgornjem parkirišču. Morala sva se zadovoljiti s pogledom iz te strani. Toda tudi pogled preko fjorda iz katerega se dvigujejo meglice je neverjetno lep. Lilijana pa je medtem ko me je čakala in vneto puhala dim našla na travniku štiriperesno deteljico. Kasneje se je izkazalo da je bila pet peresna.
Nadaljujeva pot proti kraju Saltstraumen kjer se da videti vrtince v vodi. Midva sva sprva mislila, da je to nekaj manjšega. Ko sva z mostu ki je 40 metrov nad gladino gledala te velike vrtince sva bila navdušena. Vsakih šest ur se, zaradi ožine ki je nastala v ledeniški dobi, hoče 400 milijonov kubičnih metrov vode s hitrostjo 20 vozlov (37 km/h) prebiti v fjord oziroma obratno pri tem pa nastajajo neverjetni vrtinci. Videti je da ljudje uživajo ob adrenalinski vožnji s čolni, ki imajo močne motorje, tik ob robu vrtinca. Nekateri gredo tako daleč da se že pustijo vzvratno vleči proti središču vrtinca potem pa močni motorji zarohnijo in potegnejo čoln ven. Okrog četrte ure popoldan je ta igra narave dosegla vrhunec. Takrat sva videla kakšna množica ljudi se zbere tu okrog. To naj bi bilo tudi najmočnejše plimovanje na svetu.
NADALJEVANJE NAZAJ