Main menu:
Tu sva si na obali ogledala izjemno lepo staro barko z motorjem na drva katerega so ravno ogrevali in pripravljali paro za kratko turistično plovbo po jezeru. Počasi se odpraviva naprej seveda bo potrebno najti primerno mesto kjer se bova ustavila, da si skuhava kosilo. Nekaj sem se že naučil na teh potovanjih, če ne začneš iskati in izbirati prostora za kosilo vsaj dve uri pred kosilom se lahko naredi da kosilo združiš z večerjo v večernih urah. Toda to pot sva našla prijetno počivališče poleg katerega je bilo igrišče za Švedski nacionalni šport. Kljub temu da je skoraj neverjetno je to golf. Kjerkoli boste videli nekaj hiš boste verjetno v bližini našli vsaj eno igrišče za golf oziroma kakor je sedaj pri nas menda pravilno golfišče. Upam da ne bomo kmalu brcali na nogometišču. Kosilo je običajno moje delo. Danes sem s pomočjo Eta dobrot v pločevinkah in svežega kruha pričaral prav odličen "Švedski golaž" seveda tudi lepo ohlajeno pivo se je prileglo. Ker pa sva ne nazadnje na dopustu se tudi počitek prileže. Hitro sem pričel trenirati hrbtni stil spanja v zadnjem delu naše Zofike. Moram priznati da se ne spomni kako je bilo s treningom ker sem vmes tako trdno zaspal, da me je Lilijana le s težavo zbudila. Ker pa sem bil sedaj dobro spočit sva si pripravila kavo za na pot in gremo. Prevozila sva kar veliko razdaljo sploh za naše Slovenske razmere. Ker sva že v srednjem delu Skandinavije je tudi dan bistveno daljši in lahko super potuješ brez težav katere se normalno pokažejo med vožnjo po temi. Za spanje sva se odločila na večjem počivališču v kraju Branan ki je kakšnih šestdeset kilometrov pred bolj znanim Ostersundom kjer so mednarodne tekme v teku na smučeh. Ker sva danes prevozila nekaj čez osemsto kilometrov, vmes pa sva si še vzela čas za oglede, sva bila oba precej utrujena . To parkirišče za razliko od večine ni imelo nobenih sanitarij je bilo potrebno vse opraviti v naravi, preko parkirišča čez železnico in do prvega večjega drevesa v gozdu. Jutro nam ni postreglo z prijaznim vremenom. Ravno toliko je bilo prijazno, da ni deževalo. Zajtrk šunka sir kruh. Kaj jeva nama narekuje pokvarljivost hrane katero imava s seboj, zato je potrebno kuhano šunko pojesti čim hitreje. Na takšnih potepanjih je vedno pomembno, da se pravilno prehranjuješ. Hrano katero imava s seboj in je pokvarljiva morava porabiti prej kot ostale stvari. No pa saj nama je kar teknilo, po zajtrku kavica v posodice s pokrovom, da se med vožnjo ne polije in že sva na poti. Med vožnjo sva ob cesti na travniku zopet opazila par ptic. Predvidevam da sta samec in samica ker ima eden bol bogat rep kot drugi. Tudi v barvah je eden drugačen kot drugi. Mislim da je tisti lepši samec, drugi pa samica. Sicer je pri ljudeh malo drugače vendar v živalskem svetu so samičke na pogled manj privlačne kot pa samci. Podobne pare ptic srečujeva že tretje leto v teh predelih, vedno par in vedno sama na travnikih ob gozdu. Ptice so visoke več kot meter sivkasto rjave barve na dolgih nogah in z dolgim vratom ki se konča s manjšo glavo in koničastim kljunom. Samica je siva samec pa rjavkast in vzdolž vratu ima črno liso katera se pred glavo konča. Na glavi ima črno liso kot da ima francosko baretko.
NADALJEVANJE NAZAJ