Stran 25 - BOLELI

Vračava se nazaj proti velikim cestam katere naju bodo popeljale mimo jezera Vanern ki se razteza v dolžino več kot sto trideset kilometrov. Preden pa prideva do avtoceste vidva ob vaški poti tablo kjer prodajajo maline jagode in še kakšne dobrote, seveda sva se odločila za jagode in nebom več razlagal naprej. Da nebi prehitro napredovala sva se malo zapeljala po obvozni avtocesti preko mostu Uddevall ki meri v dolžino 1712m in je dvignjen celih 51 m nad morski zaliv ki se nadaljuje proti večjemu mestu po katerem je most dobil ime. Most prečkava v dopoldanskih urah in že se usmeriva proti Dalslands kanalu. To je prečudovita mojstrovina iz 1868 leta. Omogoča plovbo med Vanern jezerom in šestinšestdeset metrov višje ležečim jezerom Stora Le. Ta sistem dvigovanja do dvaindvajset metrov dolgih bark sestavlja enaintrideset zapornic preko katerih mora prepeljati vsak, ki bi rad prišel iz enega jezera v drugo.
Midva sva si ogledala po mojem mnenju najlepši predel zapornic kjer je prepleten sistem vodnih kanalov železnice in cestne povezave. Prav zanimivo je bilo opazovati vso to staro vendar še vedno delujočo tehniko kako dviguje veliko barko v višje ležečo jezero. Vsa čast ljudem, ki so to gradili v devetnajstem stoletju. Hvala bogu da niso imeli SCT-ja kateri bi jim gradil. Verjetno bi midva prišla ravno na otvoritev kanala. Zaokrožila sva še malo po vaških cesticah katere se prepletajo okrog jezera, ko pa je bilo sonce na najvišji točki sva  zagledala gostilno in zunaj velik hladilnik z sladoledom kateremu se nisva mogla upreti zato sem takoj obrnil avto in se parkiral v senci ogromnega drevesa poleg gostilne. Kasneje sva ugotovila, da je tudi nekakšen muzej kjer pa ni vstopnine.


NADALJEVANJE                                                NAZAJ