Main menu:
Ob pol šestih sva že sedela na skalah ob parkirišču iz katerih je lep pogled na prebujajoče se mesto. Za zajtrk sva se odločila da se prestaviva na drugo lokacijo nekam bol ob morje. Potem pa niti nisva imela pravega zajtrka samo nekaj napolitank in pa obvezna kava. To pa sva v lončkih odnesla s seboj na majhne otočke ob obali na katere se pride preko plavajočih mostičkov. Nekakšni pontonski mostovi so pritrjeni na kamnito obalo vmes pa so povezani z vrvmi. Hoja preko teh plavajočih ploščadi je bila za jutranjo rekreacijo prav dobrodošla. Zibanje levo in desno v eni roki kava v drugi pa fotografski aparat, zanimiva jutranja telovadba. Pogled iz teh malih skalnatih otokov proti kopnemu je bil neverjeten, lesene v rdeče obarvane hiške so bile prav paša za oči. Mirno jutranje morje med številnimi majhnimi otoki je delovalo kot stekleno ogledalo. Za bližnjim otokom sta se leno pozibavala jambora, verjetno turisti ki so sinoči našli mirno sidrišče. Na vodi se ni premaknilo nič. Šele ko sem na enem otočku prišel do galeba, ki je spal na skali sem se zavedal, da je ura šele pol sedmih zjutraj midva pa sva že eno uro na terenu. Galeb se je ob negodovanju odmaknil nekaj deset metrov nižje. Po uživanju jutranje kavice, katero sva pila vsak na svojem otočku, sva se morala odpraviti naprej. Zakrožila sva po tem otoku in se odpravila proti Ramsviku to pa je predel, ki je ločen od celine prekopan je namreč s Sote kanalom po katerem pljujejo barke. Na točki kjer se most stika z kopnim sva morala počakati jadrnico ki se je ravno peljala po kanalu. Most se horizontalno odmakne v stran in barka je lahko nadaljevala pot.
NADALJEVANJE NAZAJ