Main menu:
Seveda prav prijetno se tudi nisva počutila saj je od višine računa za popravilo odvisen tudi najin dopust. Naslednji dan torej v ponedeljek sem po jutranjem zajtrku začel razmišljati kako in kaj naprej, na recepciji so mi povedali, da je servis oddaljen približno štiri do pet kilometrov od hotela, da naju bodo tako in tako obvestili ko bo avto popravljen. Toda tisti ki se je že kdaj znašel v podobni situaciji ve, da je zelo težko čakati na klic, zato sem se odločil da bi jaz to malo pospešil če bi šel na servis osebno. Ker sva bila peš se je to spremenilo v bolj slabo odločitev glede na to da Lilijana tako rada hodi . No končno sva s pomočjo navigacije našla servis , vendar o avtu pa ne duha ne sluha. Po sprehodu okrog velikega servisa sem se odpravil na pogovor z vodjem. Ko sem se pogovarjal z šefom mi je zagotovil da bodo težavo v najkrajšem času odpravili. Pripomnil pa je tudi da avto še ni na vrsti, bo pa v kratkem. Zunaj sva pred Opel servisom sedela kot kup nesreče po kakšni uri sva res videla kako sta se dva mehanika pripeljala z našo Zofi in jo parkirala pred vhodom v delavnice. No pa so me spet naplahtali sem si mislil, "ja samo še malo pa bo gotovo" mi je rekel šef v švedski angleščini. Lumpi so ga pa šele pripeljali pred delavnico. Med tem so me klicali tudi že iz hotela kjer sva še vedno imela sobo. Spraševali so me ali bova ostala še eno noč ali ne, ker čas da se odjaviva je že davno minil . Po kakšni uri in pol ali dveh so mi živci popustili, zato sem se odločil da grem še enkrat do tega šefa. Direktno ga bom vprašal kdaj bodo popravili avto ker ga že dve uri gledam na parkirišču pa se ga še nihče ni dotaknil.
NADALJEVANJE NAZAJ