Main menu:
Ko sem prišel do pulta v sprejemni pisarni se mi je gospod nasmehnil in preden sem ga nahrulil mi je začel razlagati, da me avto že čaka skoraj dve uri na parkirišču. Popravljen je, sploh ni bilo nič veliko narobe samo eno tesnilo na oljnem stikalu je počilo. Sto sedemdeset evrov in črta nazaj do hotela kjer so bili razumevajoči in nama niso nič težili zaradi tako pozne odjave. Samo ključe so nama morali dati nove ker stara kartica ni več odklenila vrat. Lepo sva se poslovila, receptorkam sem dal vsaki po en vrček z napisom Slovenija za spomin in že sva na poti. Naša Zofi pridno prede, verjetno so ji dali čisto specialno olje ker je bilo tako drago, toda samo da gremo naprej na dopust. Na prvem normalnem počivališču sva se ustavila in moja kuharska veščina je lahko privrela na dan, instant karbonara iz vrečke z dodatkom začimb in pivom je odlična. Za finale pa še kavica in ponovno sva v ˝sedlu˝. Sedaj sva se pa morala resno dogovorit ali greva k Marjani in Nokeju ali ne, ker pa sem že doma predvidel takšen zaplet sem si pripravil steklenico dobrega vina in še kakšne malenkosti za darila. Odločitev je padla greva na obisk. Telefon v roke in že se oglasi Marjana na drugi strani. Po prvem presenečenju se je hitro spomnila kdo jo kliče in že smo bili dogovorjeni, da se oglasiva saj sva bila samo kakšnih trideset kilometrov stran od njih. Navigacija se je ponovno izkazala za nepogrešljivo, pripeljala sva se prav do vrat. Ob petih popoldan smo že sedeli na njunem prijetnem vrtu in uživali v dobrotah katere je Noke lastnoročno prinesel iz bližnje picerije.
NADALJEVANJE NAZAJ