Ponovno sva imela kanček sreče in sva trajekt v Sassnitzu ujela skoraj dobesedno za krmo. Nisem čisto prepričan vendar se mi zdi, da sva šla na trajekt okrog poltretje ure zjutraj. Vem pa, da sva se zjutraj malo pred sedmo dotaknila obale Švedske. Ker sva vsaj približno vedela proti kateremu koncu se bova premikala sva vzela smer Kungsbacka. Tam stanujeta naša Švedsko-Celjska prijatelja Noke in Marjana. Toda gospa Fortuna danes ni čisto na najini strani po treh urah vožnje sem ugotovil, da nekaj ni dobro z najinim avtom. Ena od rdečih lučk na armaturni plošči je preveč vztrajno svetila in ravno za olje v motorju je bila. Prvo preverjanje nivoja olja v motorju mi ni privabilo nasmeh na usta, paličica za merjenje je bila namreč suha, popolnoma. Hvala bogu sva bila na parkirišču poleg bencinskega servisa, hitro stopim do trgovine in vzamem kar dva litra motornega olja. Nekako računam da bom imel še malo za rezervo če bo potrebno. Ko sem po enem litru dodanega olja preveril količino sem se odločil, da dodam še drugi liter olja naši Zofki. Po ponovnem pregledu nivoja sem zopet gledal prodajalcu na črpalki v obraz z novima plastenkama olja v rokah. Tudi po četrti plastenki olja še vedno ni bilo dovolj olja v motorju. Odpeljala sva se še nekaj kilometrov naprej do večjega kraja Halmstad vendar nisva hotela izzivati sreče ter sva na parkirišču pred hotelom poklicala pomoč. Asistenca katero imava sklenjeno z zavarovalnico se je izkazala za dobro stvar. V eni uri sva od klica prišla do vlečne službe in oni so naju pripeljali do hotela kjer je bilo že vse rezervirano za najin prisilni počitek, pa da ne pozabim bila je nedelja.
NADALJEVANJE NAZAJ