Petek in čas za dopust. Komaj sva čakala, da kreneva na pot. Zadnji pregled, imava vse kar sva pripravila in že sva na poti.
Že po nekaj kilometrih se je stvar zapletla. Lilijana je namreč v Savi proti Trbovljam zagledala nekaj, kar naj bi bilo podobno utopljencu. Da bo vest in duša mirna in se ne bova celo pot spraševala kaj pa če. Sem pri odcepu za Trbovlje obrnil avto, se še enkrat peljal do elektrarne in nazaj, obenem pa sva bila pozorna če bi kaj opazila v reki, hvala bogu ni bilo nič. Nadaljevala sva brez besed.Na Trojanah sva bila zelo hitro nekaj krofov in že greva proti Ljubljani. Po avtocesti naprej in pred odcepom za Tržič vidiva, da se promet zgoščuje zato se na hitro odločiva, da jo mahneva preko Ljubelja, pa še za karavanški tunel bova prihranila. Vreme ni bilo najbolj prijazno imele sva občutek kot da je jesen, malo dežja in hladno. Ker sva že prihranila pri našem tunelu sva se odločila, da prihraniva še pri Avstrijskih tunelih Kachberg in Obertauern .Po malo daljši poti in po zastojih katere sva vseeno ujela se približujeva Traun Kirchnu kjer trenutno stanuje naša babi. Ura se že bliža polnoči ko sva začela iskati hišo. Po dveh ali treh zgrešenih odcepih nama je babi prišla nasproti po cesti. Končno sva prišla na trdna oziroma brez kolesna tla, malo čvekanja kakšno pivo malo šunke potem pa v posteljo hrrr - hrrr. Sobota naju je pričakala z bolj prijaznim jutrom kot sva pričakovala. Sonce se je nežno ponujalo skozi jutranje meglice , ki so se dvigale iz premočenih tal. Zajtrk je bil že skoraj premočan za naju, ker nisva navajena zjutraj jesti. Vsi skupaj se odpravimo v mesto po nakupih in potepu. Nekaj uric prijetnega sprehajanja potem pa nazaj proti Suzanini hiški. Suzana je tista gospodična, katera je šla za en mesec v Ameriko ta čas pa naša babi pridno čuva hišo in živali v njej. Mišljeno je bilo, da ostaneva še kakšen dan tu potem pa naprej proti severu. Potovalna mrzlica me je prehudo dajala, potreben je bil samo pogled pa je tudi Lilijana ugotovila kaj me tišči, "ja lahko pa greva tudi danes naprej če tako hočeš" je rekla in že so potekale priprave.Babi je bila malo zmedena ker prvi trenutek ni vedela zakaj se gre. Hitro je ugotovila, da je udarila potovalna mrzlica. Ura je bila dvanajst ko sva se odpravila naprej proti Skandinaviji. Kilometre sva premagovala z veliko naglico. Edina stvar ki se je nama je dogodila na tem delu poti je okvara brisalcev. Med vožnjo po prazni avtocesti v severnem delu Nemčije sta se brisalca kar na enkrat zaletela eden v drugega. Pri mojem avtu se oba iz sredine odpirata navzven. Tako je zaropotalo da sem prvi trenutek pomislil, da se je nekdo zaletel v naju ali da sem povozil kakšno žival. V hudem nalivu sem skočil iz avta nekako razvozlav brisalce in potem samo z enim brisalcem vozil do prve bencinske črpalke kjer sem lahko kupil nove metlice za brisalce. Nekako okrog polnoči sva se pripeljala v Rostock. Med tem je tudi prenehalo deževati. Po vseh informacijah katere sva dobila v pristanišču Rostock sva se odločila, da pot podaljšava proti Sassnitzu. Tam je trajekt cenejši, tu je občutno dražji pa še čakati bi morala do jutra.
NADALJEVANJE NAZAJ